SIM kartica:
Tehnologija kartice SIM je ena izmed najbolj priljubljenih tehnologij, ki se uporablja v mobilnih telefonih za aktiviranje povezave in komunikacijo ter za vzpostavitev povezav s strežniškim sistemom in se uporablja tudi v različnih električni in elektronski projekti . Modul identitete naročnika vsebuje integrirano vezje za shranjevanje mednarodne identitete mobilnega naročnika ali IMSI in ključe za prepoznavanje in preverjanje pristnosti naročnikov v komunikacijskem sistemu. SIM je vdelana v pametna kartica ki jih je mogoče odstraniti in prenesti na različne mobilne telefone. Na voljo je kartica SIM varnostni sistem uporabnikom. Prvo kartico SIM so leta 1991 izdelali Giesecke in Deviant of Sagem komunikacije v Franciji.
Podatki, shranjeni na kartici SIM, vključujejo edinstveno serijsko številko, imenovano ICCID, mednarodno identiteto mobilnega naročnika ali IMSI, informacije o varnostnem preverjanju pristnosti, začasne informacije o omrežju, osebno identifikacijsko številko ali kodo PIN in kodo za osebno odblokiranje ali PUK za odklepanje. Kartica SIM vsebuje notranji pomnilnik, v katerem so shranjeni podatki, osebni in finančni podatki ter identiteta za GSM / CDMA. Sodobne kartice SIM omogočajo shranjevanje podatkov o aplikacijah, ki komunicirajo s prenosno enoto ali strežnikom s pomočjo kompleta orodij za aplikacije SIM. Na kartici SIM se shranijo informacije o omrežju za preverjanje identitete naročnika v omrežju. Med številnimi ključi so najpomembnejši ključi ICCID, IMSI, overjevalni ključ ali Ki, lokalna identifikacija ali LAI in številka za klic v sili, ki jo določi operater. Micro sim je izumljen za najnovejše mobilne telefone. Kartica SIM vsebuje tudi druge podatke, kot so številka centra za kratka sporočila ali SMSC, ime ponudnika storitev ali SPN, številka za klicanje storitev ali SDN, storitev z dodano vrednostjo ali VAS itd. 250 stikov.
Tipke kartice SIM:
1. Identifikator kartice z integriranim vezjem ali ICCID - Številka primarnega računa je 19 števk. Številka ima razdelke, kot so identifikacijska številka izdajatelja ali IIN, identifikacija posameznega računa, kontrolna številka itd.
dva. Mednarodna identiteta mobilnega naročnika ali IMSI - Uporablja se za identifikacijo omrežja posameznega operaterja. Običajno ima 109 števk. Prve 3 številke predstavljajo kodo države MCC ali MCC, naslednje 2 do 3 številke predstavljajo kodo mobilnega omrežja ali MNC, naslednje številke predstavljajo identifikacijsko številko mobilnega naročnika ali MSIN.
3. Avtentikacijski ključ ali Ki - Uporablja se za 128-bitno preverjanje pristnosti kartice SIM v mobilnem omrežju. Vsaka SIM ima edinstven avtentikacijski ključ, ki ga operater dodeli med prilagajanjem. Authentication Key je shranjen tudi v bazi podatkov prevoznikovega omrežja. Ko se mobilni telefon prvič aktivira s kartico SIM, s kartice SIM dobi mednarodno identiteto mobilnega naročnika ali IMSI in jo prenese mobilnemu operaterju za preverjanje pristnosti. Baza podatkov v operacijskem sistemu nato poišče dohodni IMSI in z njim povezan ključ za preverjanje pristnosti. Baza podatkov operaterja nato generira naključno številko ali RAND in jo podpiše z IMSI ter poda drugo številko, imenovano Signed Response 1 (SRES_ 1). RAND bo poslan na mobilni telefon, SIM pa ga nato podpiše z avtentikacijskim ključem in izdela SRES_ 2, ki nato preide v omrežje operaterja. Nato operatersko omrežje primerja SRES_1, ki ga je ustvaril, in SRES_2 iz mobilnega telefona. Če se obe ujemata, je kartica SIM preverjena.
4. Identiteta območja lokacije ali LAI - To so informacije, shranjene na kartici SIM, o razpoložljivem lokalnem omrežju. Operatersko omrežje je razdeljeno na različna majhna območja, od katerih ima vsako LAI.
5. SMS sporočila - Na kartico SIM lahko shranite veliko sporočil SMS
6. Stiki - SIM lahko shrani približno 250 stikov.
Funkcije kartice SIM:
Kartica SIM opravlja naslednje funkcije:
1) Identificira naročnika: IMSI, programiran na kartici SIM, je identiteta naročnika. Vsak IMSI je preslikan na mobilno številko in pripravljen na HLR, da omogoča identifikacijo naročnika.
2) Preverjanje pristnosti naročnika: To je postopek, pri katerem z uporabo algoritma za preverjanje pristnosti na kartici SIM vsak naročnik zagotovi edinstven odgovor na podlagi IMSI (shranjen na SIM) in RAND (priskrbljen v omrežju). Z ujemanjem tega odziva z vrednostmi, izračunanimi v omrežju, se zakoniti naročnik prijavi v omrežje in lahko zdaj uporablja storitve ponudnika mobilnih storitev. Kartica SIM postaja značilnost mobilnega dela.
3) Shramba: za shranjevanje telefonskih številk in sporočil SMS.
4) Aplikacije: komplet orodij SIM ali standard GSM 11.14 omogoča ustvarjanje
Aplikacije na kartici SIM za zagotavljanje osnovnih informacij na zahtevo in drugo
Aplikacije za m-trgovino, klepet, oddajanje v celici, varnostno kopiranje imenika,
Lokacijske storitve itd.
Mikroprocesorske kartice SIM:
Najpomembnejši del kartice SIM je njen mikrokrmilnik. Gre za čip velikosti papirja, ki je tipičen ROM velikosti med 64 KB in 512 KB. Velikost RAM-a se giblje med 1KB in 8KB, medtem ko je velikost EEPROM med 16KB in 512 KB. ROM vsebuje operacijski sistem ali operacijski sistem za kartico, medtem ko EEPROM vsebuje podatke, imenovane personalizacija, ki vključujejo varnostne ključe, telefonski imenik, nastavitve SMS itd. Delovna napetost SIM je morda 1,8 V, 3 V ali 5 V, vendar delovne napetosti večina sodobnih SIM podpira 5V, 3V in 1,8V.
Obstajata dve vrsti mikroprocesorskih kartic. Te kartice so v obliki kontaktnih kartic, za katere je potreben čitalnik kartic, ali brezkontaktnih kartic, ki za delovanje uporabljajo radijske frekvence.
Vrste kartic SIM:
Obstajata dve vrsti kartic SIM, ki sta GSM in CDMA:
GSM:
Tehnologija GSM pomeni Global System for Mobiles in njen temelj lahko pripišemo Bell Laboratories leta 1970. Uporablja sistem s preklopnim vezjem in vsak signal 200 kHz razdeli na 8 25 kHz časovnih rež in deluje v frekvencah 900 MHz, 800 MHz in 1,8 Pasovi GHz. Uporablja ozkopasovno tehniko prenosa - v bistvu multipleksiranje dostopa s časovnim odsekom. Hitrosti prenosa podatkov se gibljejo od 64 kbps do 120 kbps.
CDMA:
CDMA pomeni večkratni dostop s kodno delitvijo, ki pojasnjuje načelo komunikacijskega kanala, ki uporablja tehnologijo razširjenega spektra in posebno shemo kodiranja, ki sta shema multipleksiranja s časovno delitvijo in shema multipleksiranja s frekvenčno delitvijo.
